Zapluli smo v veseli december, pripravljamo se na praznične dneve. V času praznikov se ljudje sprostimo tudi pri prehranjevanju. Uživamo preveč hrane, pogosteje je na meniju nezdrava hrana, pogosto ob tem zaužijemo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. Kaj in kako jesti med prazniki, da telo ne bo preveč trpelo? Odgovor je na dlani – zmernost za vse in vsakogar.
Ste tudi vi zaradi vse krajših in mrzlih dni vedno bolj nerazpoloženi? Vas pestijo utrujenost, pomanjkanje volje, težave s koncentracijo? Potem je pravi čas, da vzamete stvari v svoje roke in si izboljšate psihično počutje.
Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno od 1200 do 1400 gramov. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.
asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., specialistka dermatovenerologije: Najboljši del so seveda zadovoljni pacienti
Začnimo tokrat malo drugače. Na trgu je poplava, cunami prehranskih dopolnil. Od vitaminov, mineralov, izvlečkov eksotičnih rastlin, sušenih čudežnih gob in še marsikaj bi se našlo. Dejstvo je, da ob uravnoteženi prehrani in povprečnem gibanju ne potrebujete skoraj ničesar. Če pa je prehrana slaba, nezdrava, če v njej primanjkuje osnovnih hranil, če dneve več ali manj presedite z vrečko čipsa v eni roki in pločevinko pijače v drugi… No, potem imate resnejše težave, kot je izbira prehranskih dodatkov.
Akutne okužbe dihal, ki jih povzročajo različni virusi (respiratorni sincicijski virus, virus gripe, SARS-CoV-2, enterovirusi, adenovirusi, …) in bakterije (pnevmokok, …), so zlasti pogoste jeseni in pozimi. Pred nekaterimi se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Vsako jesen se število ljudi, ki poroča o prehladih in drugih resnejših respiratornih okužbah, poveča za 2-3 x. V želji po boljšem zdravju, se mnogi izogibajo mrazu in zadržujejo doma. Je to res prava rešitev? Razlaga, zakaj v tem času zbolimo pogosteje, je kompleksnejša, kot je videti na prvi pogled.
Tinitus ali zvonjenje oziroma šumenje v ušesih je stanje, pri katerem ljudje slišijo zvok, ki ne prihaja iz okolice. Približno 25 % ljudi ima tinitus, od tega jih ima 8 % pogost tinitus in 3 % tinitus, ki jim onemogoča normalno življenje. Tinitus je lahko utripajoč ali pulzatilen, lahko pa neprekinjen ali nepulzatilen. Pulzatilen tinitus je sinhron s srčnim utripom in je lahko subjektiven, kar pomeni, da ga sliši samo pacient ali objektiven, kar pomeni, da ga slišita oba, pacient in zdravnik.
Na počitnice res vsi komaj čakamo. Polni pričakovanja zremo v prihajajoče dneve, ko bomo lahko sproščeni, brez obveznosti in v družbi najbližjih doživeli nekaj lepih trenutkov.
Program SVIT je ena največjih zgodb o uspehu v slovenskem zdravstvu
