Novi tehnološki izumi nam omogočajo, da opravimo večino stvari, ne da bi se premaknili iz naslonjača. Pretežno sedeče delo, ure gledanja televizije in delo z računalniki je privedlo do tega, da velik del svojega življenja presedimo. Študije so pokazale, da tej aktivnosti nameni povprečen človek 9–13 ur na dan. Takšen način življenja seveda pusti poledice na našem telesu in na našem zdravju.
Ljudje imamo že ob rojstvu prirojeno ljubezen do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba privaditi – všečen je že prvič! Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije.
Imunski sistem ima osrednjo vlogo pri zaščiti pred infekcijskimi povzročitelji bolezni in pri preprečevanju vrste drugih bolezni, tudi raka. Ustrezno delovanje imunskega sistema nas ščiti pred virusi in bakterijami, degeneriranimi telesnimi celicami, paraziti in toksini ter vdorom tujkov, ki uničujejo tkivo in vplivajo na telesne funkcije. Za normalno delovanje pa imunski sistem med drugim nujno potrebuje tudi ustrezne aminokisline, ki skrbijo za delovanje celotnega organizma in so osnovni gradbeni element beljakovin. Za normalno delovanje pa imunski sistem med drugim nujno potrebuje tudi ustrezne aminokisline, ki skrbijo za delovanje celotnega organizma in so osnovni gradbeni element beljakovin.
Po odpustu iz bolnišnične v domačo oskrbo so svojci nemalokrat v zadregi, kako ravnati z bolnikom. Zaradi nepravilne ali nezadostne nege se lahko namreč pojavijo novi zdravstveni zapleti. Eden od organov, ki pogosto trpijo zaradi podaljšanega ležanja, je koža. Naloga kože je, da nam posreduje občutke za mraz, vročino, dotik in bolečino ter nas na ta način varuje pred poškodbami. Deluje kot obramba pred vdorom tujkov in z znojenjem pomaga uravnavati telesno temperaturo. Njena prožnost nam omogoča gibe v vsem svojem obsegu. Kako pomemben organ je koža, se pogosto zavemo šele, ko je njena funkcija okrnjena.
Pozimi se več zadržujemo v zaprtih prostorih, zato so okužbe dihal pogostejše. Lahko zbolimo za prehladom, gripo, vnetjem žrela in obnosnih votlin, celo pljučnico. Kako si pomagati in kdaj je treba obiskati zdravnika?
V času praznikov se ljudje sprostijo tudi pri hrani. Uživajo preveč hrane, preveč nezdrave hrane, pogosto pa ob tem zaužijejo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. V povprečju se med prazniki zredimo za 1,5 kg. Če ste se pošteno pregrešili pri hrani, se zaradi tega ne obsojajte preveč. Čim prej vzpostavite normalen režim prehranjevanja – začnite normalno jesti takoj, ko ste lačni, nikakor pa ne stradajte takoj po prenajedanju, saj bo to prej bo škodilo kot koristilo vašemu metabolizmu.
Zmožnost gibanja je za zdrave ljudi nekaj samoumevnega, človek je narejen za gibanje. Je ena človekovih osnovnih funkcij in brez gibanja si življenje pravzaprav težko predstavljamo. Marsikdo se niti ne zaveda, kako pogosto gibanje postane težava in koliko ljudi se s tem spoprijema.
Naravne spremembe, ki jih povzroča izmenjevanje letnih časov, vplivajo na življenje rastlin, živali in tudi ljudi. Večina ljudi poleti, v dolgih s soncem obsijanih dnevih, uživa več veselja in življenjske energije, pozimi pa potrebuje več spanja ter poje več hrane. Pri nekaterih ljudeh pa nizke temperature in krajši zimski dnevi prinašajo depresivno razpoloženje in izrazito zmanjšanje učinkovitosti splošnega delovanja – kar imenujemo sezonska razpoloženjska motnja ali »zimska depresija.
Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., je specialistka nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Da bo zdravnica, je vedela že dokaj zgodaj. Ko je obiskovala še osnovno šolo, je sama odšla v zdravstveni dom in povprašala, če lahko kakor koli pomaga, dela … Deklice niso odslovili, ampak so jo dodelili patronažni sestri, s katero je šla potem na nekaj obiskov na dom k bolnikom. »Bilo je zelo nenavadno in po svoje tudi strašno. To je bila čustveno zelo močna izkušnja, ker patronažne sestre na domu obiskujejo ljudi, ki so zelo bolni. A me vse to ni odvrnilo, temveč je v meni spodbudilo še neko dodatno zanimanje.«
Človeško telo holesterol, voskasto snov, ki je v vsaki celici, nujno potrebuje za gradnjo novih, zdravih celic, previsoke vrednosti pa lahko povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni zaradi nastanka maščobnih oblog na stenah krvnih žil. Sčasoma lahko predstavljajo te obloge oviro pri pretoku krvi, kar lahko povzroči ali srčni infarkt ali možgansko kap.
