Čeprav smo vse leto čakali, da na soncu napolnimo baterije, pregrejemo kosti in odklopimo misli, nam lahko poletna vročina pokvari užitek in nas pošteno utrudi. Spopadanje z visokimi temperaturami bo še napornejše v vlažnih dneh. Sposobnost oddajanja toplote je namreč odvisna od razlike med temperaturo okolice in telesa ter od vlažnosti zraka.
Po več mesecih omejitvenih ukrepov zaradi epidemije koronavirusa (sars-cov-2) bomo ob upoštevanju nekaterih priporočil in omejitev spet lahko potovali. Z vsemi priporočljivimi preventivnimi zdravstvenimi ukrepi, upoštevanjem priporočil in omejitev ter ustrezno pripravljeno potovalno lekarno bomo na poti vsekakor bolj varni, brezskrbni, pa tudi v primeru zdravstvenih težav nam bo lažje poskrbeti zase in za svoje sopotnike.
Asistent dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., specialist nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, je edini medicinec v družini. Sam pravi, da je bil vedno naravoslovec po duši. Po koncu gimnazije je iskal študij, ki bi bil uporaben, koristen, na neki način tudi humanističen, čeprav trdi, da je v njem le malo družboslovnega. Alternativa je bila fizika, ampak potem so pretehtali vsebina in koristnost študija ter način dela. Izbral je medicino.
Konoplja je ena najstarejših rastlin, ki jih je gojil človek, izvira iz osrednje Azije. Prvi zapisi o njeni uporabi v medicinske namene so zabeleženi v Kitajski farmakopeji, in sicer za zdravljenje menstrualnih težav, putike, revmatizma in zaprtja. Muslimanski zdravniki so jo v srednjem veku navedli kot zdravilo zoper slabost in bruhanje, epilepsijo, vnetja, bolečino in vročino. Kasneje se je hitro razširila po vsem svetu. Do leta 1977 je bila Jugoslavija celo ena največjih proizvajalk konoplje v Evropi.
Povprečna življenjska doba človeka se je skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. Tako so neandertalci živeli približno 20 let, v bronasti dobi 19 let, v stari Grčiji 28 let, v srednjeveški Angliji 33 let …
Spanje je fiziološki proces, ki je biološko nujno potreben za naše normalno delovanje. Pomanjkanje spanja se kratkoročno pokaže s pomanjkanjem energije, razdražljivostjo, slabšim spominom in delovno učinkovitostjo. Dolgoročni učinki neprespanosti vodijo v tesnobo, depresijo, psihoze, debelost, sladkorno bolezen, zmanjšano imunsko odpornost in celo nekatere vrste raka.
Poletje je čas za različne vodne aktivnosti, s katerimi se ohladimo in si popestrimo počitnice. Pri tem pa so na udaru tudi naša ušesa in prav poleti so težave, povezane z zunanjim ušesom, pogostejše. Kakšne težave lahko po kopanju povzroča voda v sluhovodu in kako si lahko pomagamo?
Okužbe sečil so med najpogostejšimi vnetnimi obolenji. Zaradi kratke in ravne sečnice, ki leži blizu anusa, ženske zbolijo do 30-krat pogosteje kot moški, najpogosteje gre za mlajše, sicer zdrave ženske. Ponavljajoča se vnetja sečil pestijo kar četrtino žensk, starejših od 65 let. S starostjo pa se pogostnost vnetij sečil poveča tudi pri moških, večinoma zaradi težav s prostato.
Šele po petdesetem letu se večina moških zave, da ima prostato. Občutek nepopolnega izpraznjenja mehurja, nočno uriniranje in neprestano tiščanje na vodo so najpogostejši simptomi, ki jih povezujemo s prostato. Kakšno vlogo v telesu ima ta žleza in kakšne težave lahko povzroča?
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je raven telesne aktivnosti v razvitem svetu v zadnjih letih močno upadla. Večina ljudi po 25. letu se ne udeleži več nobenega športa.
