Svet se je v zadnjih petih mesecih precej spremenil. Pravzaprav mnogo bolj, kot je bilo to kadar koli moč pričakovati. Epidemija covid-19 sicer (še) ni šla v kataklizmične razsežnosti, a se je vseeno spremenilo marsikaj. Nekatere – redke – stvari na bolje, premnoge – žal – na slabše. In optimizmu navkljub konca ni videti. Prav nasprotno – po zgodovinskih izkušnjah sodeč najhuje šele prihaja.
Za zaščito pred okužbami velja izrek »Bolje preventiva kot kurativa« v vsakem letnem času in ne glede na to, ali smo na potovanju doma, v tujini, v službi ali doma. V boju proti nalezljivim boleznim so zelo učinkoviti prav preventivni higienski ukrepi in ukrepi ter dejavnosti za krepitev imunskega sistema ter fizičnega in psihičnega zdravja.
Nasmejan, prijeten, dostopen, prijazen. Najbrž se ne zna razjeziti. Za cilje se bori in trudi, a ne z ognjem in mečem.
Bradavice so nenevarne tvorbe na koži ali sluznicah in so posledica okužbe s človeškimi papiloma virusi (HPV). Pogoste so v vseh starostnih skupinah. Bradavice niso predrakave spremembe – z izjemo genitalnih bradavic.
Jeseni bo znova na preizkušnji naš imunski sistem. Pa ne le zato, ker se vroče poletje pogosto tako rekoč čez noč konča z dežjem, vetrom in padcem temperatur. Hlad v resnici ne igra pomembne vloge pri tem, ali se bomo prehladili, čeprav ime »prehlad« spodbuja prav to povezavo.
Dobra kakovost življenja bolnikov je eden bistvenih izidov zdravljenja v sodobnem času.
Tek je v svoji najzahtevnejši obliki (maraton) zaradi skrajnih naporov in dolgotrajnosti obremenitve izreden podvig za telo in duha. Da bi dosegli sladko zadoščenje, ki vas čaka, ko prečkate ciljno črto, je treba v priprave vložiti veliko truda in časa. Znano je, da se večina udeležencev nanj pripravlja 12–20 tednov. Če letos tudi vi razmišljate v tej smeri, so naslednje vrstice namenjene prav vam.
Srce in pljuča sta organa, ki nam omogočata, da počnemo vse, kar v življenju počnemo, saj našemu telesu zagotavljata kisik, ki je gorivo, nujno za življenje. Ko hodimo, tečemo, spimo, se veselimo ali jezimo, se ne zavedamo, da vse to poganjata dva med sabo povezana organa – na eni strani pljuča, kjer v naše telo vstopa kisik in izstopa ogljikov dioksid, in na drugi strani srce, ki s kisikom bogato kri poganja po telesu in vodi s kisikom revno kri nazaj v pljuča, da se ponovno nasiči s kisikom. Vse to poteka brez našega vedenja in dokler smo zdravi, nas srce in pljuča le redko opomnita nase in nas prisilita, da se denimo pri vzponu, ki smo ga podcenili, ustavimo, saj nam v prsih močno razbija in hkrati lovimo sapo.
Kožne spremembe na dojkah se pojavljajo kot posamične spremembe ali v sklopu različnih obolenj. Ženske so največkrat tiste, ki pri preventivnem pregledovanju dojk velikokrat opazijo na novo nastali »madež« na koži, »bulico« ali luščečo se spremembo, zaradi katere opravijo pregled pri svojem zdravniku ter po njegovi presoji pri dermatologu. Ta s pomočjo dermatoskopa oceni, ali gre za benigno, torej nenevarno spremembo, ali že za maligno, ki jo je treba izrezati ali kako drugače zdraviti.
Urinska inkontinenca je nehotno uhajanje urina, ki predstavlja zdravstveni, socialni in psihični problem, ki pomembno vpliva na kakovost življenja ženske.
