V letošnjem in prejšnjih letih smo na dirki Tour de France in drugih tekmovanjih občudovali izjemne sposobnosti kolesarja Tadeja Pogačarja in drugih vrhunskih kolesarjev. Ob tem smo se spraševali, kako je mogoče, da človeško telo zmore tako ekstremne fizične napore, ki v vseh pogledih presegajo t. i. normalna območja delovanja človeškega organizma.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) razkrivajo, da je kar okoli 28 % odraslih in 81 % mladostnikov telesno nedejavnih. Redna vadba in uravnotežena prehrana sta najboljše brezplačno »zdravilo« za preprečevanje kroničnih bolezni in ključ do dolgoživosti.
Poletja in počitnic je konec. Otroci vstopajo ali se vračajo v vrtec in šolo, odrasli v službe … Vsekakor sprememba glede na poletni počitniški čas.
V vsaj majhni prednosti pred mikrobi smo, če se nam je uspelo čez poletje odpočiti in napolniti baterije. Vsekakor pa so v večjih skupinah, v zaprtih prostorih, med vrstniki v vrtcih in šolah ter v kolektivih možnosti, da se nalezemo kakšnega virusa, večje kot sicer.
Bolečina v mišicah in sklepih je neprijeten občutek, s katerim nas telo opozarja na poškodbo, preobremenitev ali bolezensko spremembo. Prizadeti del telesa zaradi bolečine pogosto uporabljamo manj, lahko se pojavijo tudi oteklina, občutljivost ali modrica. Bolečina se lahko pojavi nenadoma, na primer po poškodbi, ali pa se razvija počasi in traja dlje časa, kot je značilno za številne revmatične bolezni.
S koncem poletja je bolj na udaru tudi naš imunski sistem. Njegova naloga je, da nas zaščiti pred mikroorganizmi, ki povzročajo različna obolenja. Zaradi različnih vzrokov lahko naša imunost oslabi, mikrobi vdrejo v naše telo in zbolimo. Kako je mogoče imunski sistem okrepiti in ga pripraviti na izzive, ki jih prinašata jesen in zima?
V deželah blagostanja in na zahodni polovici sveta je najpogostejši vzrok za kronično jetrno bolezen uživanje alkohola, sledi prekomerna telesna teža s pretežno sedečim življenjskim slogom.
Človeško življenje je po navedbi dr. Trstenjaka podobno štirim letnim časom. Ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in končuje v zimi. Starost je žal stanje, ki ni ozdravljivo, je pa zdravo.
Poletja in počitnic je konec. Otroci so vstopili ali se vrnili v vrtec in v šolo, odrasli v službe. Vsekakor sprememba glede na poletni, bolj umirjen in sproščen čas. Če se nam je uspelo čez poletje vsaj malo odpočiti in napolniti baterije, imamo morda malo prednosti pred mikro sovražniki svojega zdravja. Vsekakor pa so v večjih skupinah, med vrstniki v vrtcih in šolah in v kolektivih možnosti, da se nalezemo večje kot drugače.
Poletje se izteka, pred nami je jesen. Nekateri bodo izkoristili še zadnje tople dni za »polnjenje baterij«, ostali pa že obujamo spomine na poletna doživetja. Vrnitev na delo po počitnicah, zlasti dolgih ali intenzivnih, je lahko stresna. Kako lahko ob povratku v hitri in izzivov poln vsakdanjik pozitivne učinke počitnic ohranimo čim dlje in zmanjšamo stres ob vrnitvi k službenim dolžnostim?
V zadnjih desetletjih smo priča paradoksu. Kljub napredku medicine in tehnologije naše zdravje ni boljše, temveč je slabše kot pred 50 leti. Razviti del sveta se sooča z epidemijo debelosti. Danes ima okoli 60 % prebivalstva prekomerno telesno težo. V porastu so sladkorna bolezen tipa II, rakava obolenja, srčno-žilne bolezni in kronične imunske motnje. Še huje. Z njimi se srečujejo že naši otroci.
